Prvo decembrsko soboto, natanko ob 11.30 se je na naši šoli rodil še en praznični S’menj, ki je letos dopolnil 10 let – leta 2012 si ga je zamislila učiteljica Andreja Pekljaj Zibelnik in dobrodelni S’menj je postal pomemben dogodek na občinski ravni.
Od takrat vsako leto znova z zbranimi sredstvi polnimo šolski sklad in pri tem podiramo rekorde. Tudi letos, saj smo zbrali le nekaj manj kot 8.000 evrov. Hvala vsem vam, ki ste prispevali, da bomo lahko z zbranimi sredstvi osrečevali naše učence.

Priprave na S’menj se vsako leto začnejo skoraj dva meseca pred velikim dogodkom, tokrat pod vodstvom učiteljice Veronike Koščak.
Letos so dva vikenda zapored nekateri učenci v šoli celo prespali; zanje smo namreč priredili Ustvarjalni tabor, na katerem so izdelovali tudi okrasje za S’menj. Hvala učiteljicam, ki ste žrtvovale svoj vikend!

Na šoli smo ‘sejemsko’ soboto začeli že zgodaj zjutraj. Po hodniku se je razlegel zvok harmonike, neverjetno, koliko učencev jo zna igrati! Okrasili smo učilnice, končali še zadnje izdelke za prodajo, premikali težke mize in mesili kruh. Učitelj Robert Slabanja je v ta namen prinesel moko iz žita, ki ga je vzgojil sam! Nato smo zagnali peči, prešteli opekače in krstili novega učitelja Jerneja Klemna, da je za vso dolino pekel palačinke. Kuharji so komaj dohajali s peko pic, učiteljice so spotoma nudile inštrukcije še tistim učencem, ki še nikoli niso držali v rokah jedilnega noža.
Tule nikakor ne smemo mimo naše zlate Karmen Hudi, ki vsako leto rine, da »smutiji, toasti, kokice, palačinke, vaflji … morajo biti, a ima kdo kakšen toaster doma? Mikrovalovko? Karkoli?« On je šefica naše priložnostne pekarne.   

Učenci – prostovoljci so zasedli svoja mesta ob stojnicah in prodaja jim je šla odlično! »Jaz znam prodajat, ker pomagam babici na tržnici v Ljubljani«, je povedal eden od njih. 

Strašno lepo je bilo videti, koliko starejših učencev je prišlo pozdraviti nazaj na šolo svoje nekdanje učitelje. Tudi tisti, ki so bili »živahni«, pravijo, da imajo na to šolo lepe spomine. Obiskala nas je tudi Petra Majdič.

Ko je bilo vsega konec in je vrvež potihnil, ko smo vse pospravili, so na šoli ostale čistilke … Vedno je tako. Zlate ženske pod vodstvom Nataše Mrčun, ki ji ni nikoli nič pretežko.

Na koncu pa še zahvala. Zaposleni na šoli smo zelo hvaležni vsem udeležencem S’menja, ki ste opazili, koliko ur prostovoljnega dela stoji za takšnim dogodkom … Trudimo se delati v dobro šole in otrok in ob drobni zahvali ali pa samo lepem pogledu, nam gre precej lažje in lepše … Hvala vam za oboje!  

(Skupno 1.069 obiskov, današnjih obiskov 1)