Letos smo precej raznoliko skupino razigranih šestošolcev in umirjenih devetošolcev, vmes pa še dva sedmošolca in en osmošolec, le uspeli povezati v celoto in doživeti skupni večer.

Učenci so svoje misli sprva usmerili k branju in razmišljanju, kaj je v življenju res pomembno. Vsak je svoj pogled zapisali na list papirja, s katerimi smo zapolnili plakat.

Potem smo imeli »zmenek s knjigo« na skoraj pravi »plaži«. Težko se je bilo dogovoriti, kdo bo prvi dobil prostor v visečih mrežah. Učenci višjih razredov so prijazno odstopili mesto šestošolcem. In smo brali; vsak svojo knjigo, vsak v svojem svetu.

V svojo sredino smo letos povabili Zalo Žnidarič, našo bivšo učenko in navdušeno prostovoljko. Predstavila nam je Kenijo, ki jo je lansko leto obiskala kot prostovoljka in nam pripovedovala o svojih doživetjih ter izkušnjah, ki jih je nabirala v različnih centrih za otroke in mladino. Mladim v Sloveniji želi predati sporočilo, da morajo ceniti in spoštovani to, kar imajo, saj ni samoumevno. S svojo energijo, smehom in razmišljanjem nas je navdušila in učenci so imeli zanjo veliko vprašanj.  

Prišel je čas večerje in kuhar Iztok nam je pripravil okusen obrok. A na tako poseben večer ne gre brez sladkanja. Devetošolke Sara, Mila, Eva in Ela so nam skupaj z učiteljem Andrejem pripravile »njamsi« palačinke.

Potem pa smo ustvarjali. Delavnica pod vodstvom učitelja Luke je letos nosila globoko sporočilo: »Vsak od nas je unikaten in neponovljiv, skupaj pa tvorimo čudovito celoto.« Na fotografijah si lahko ogledate, kako krasna umetnina je nastala. Vsak udeleženec je dobil delček celote, ki ga je po okvirnih navodilih mentorja pobarval po svojem navdihu. Ko pa se je vse zložilo skupaj, smo osupnili ob prekrasnem pogledu na celoto. Izdelek si lahko v živo ogledate v preddverju pred šolsko telovadnico.

V šolski knjižnici so učenci z mentorico Natašo Polanec ustvarjali »knjižnico pobega«, ki čaka na pogumne učence, da pridejo razvozlat naloge.

Ure so bežale in prišel je čas počitka. Za lepše sanje sta nam devetošolec Ažbe in učitelj Andrej igrala na kitaro, nekateri pa so se jima pridružili s petjem.

Jutro je kmalu potrkalo na okna. Razgibavanje, pospravljanje, zajtrk, kratki zapisi na plakat in že smo se poslovili.

Zopet je bilo zanimivo.

V imenu vseh sodelujočih učiteljev in učencev zapisala:

Andreja Peklaj Zibelnik

(Skupno 279 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: