V tednu od 7. – 11. marca 2022 so učenci in učenke 8. razreda končno dočakali izvedbo prave zimske šole v naravi. Prvi poskus, decembra leta 2019, je bil zaradi pomanjkanja snega neuspešen. V lanskem šolskem letu je izvedbo onemogočala pandemija, ki je tudi letos krojila organizacijo, v tej meri, da je bil termin dvakrat prestavljen. V tretjem poskusu je vendarle šlo, po oceni vodje zimske šole v naravi, uspešno.
Veliko je k temu pripomoglo lepo vreme. Razen petka je vse dni prijetno sijalo sonce, nizke jutranje temperature pa so v dopoldanskem času še vedno omogočale dobro smuko. Učenje alpskega smučanja je bila glavna vsebina šole v naravi, nikakor pa edina. Udeleženci so v popoldanskem času osvajali osnove teka na smučeh, spoznavali značilnosti alpskega sveta ob izdelovanju didaktične igre. Izdelali so tudi kamero obscuro. V kvizih so lahko pokazali in utrdili znanje slovenskega jezika ter zgodovine zimskih olimpijskih iger. Na zabaven način so spoznali ali obnovili 10 FIS pravil. V četrtek popoldne je bil predviden pohod do Planice, a smo ga nato nekoliko skrajšali. Proti domu smo se obrnili že pri Zelencih, na poti pa smo si lahko od blizu pogledali ciljno strmino smučarske proge na Vitrancu, ki je bila že povsem pripravljena za izvedbo dveh veleslalomov moškega svetovnega pokala. S skupinskim slikanjem smo še preverili čvrstost glavne tribune… Ob večerih je bila priložnost za sproščen nočni sprehod po Kranjski Gori in ogled filma, posnetega po resnični zgodbi britanskega skakalca Eddie-ja Edwardsa. V komični biografiji glavni junak pooseblja vztrajnost, nepopustljivost, preprostost, iskrenost in je kot tak lahko navdih vsakomur.
Zaključni večer je bil za mnoge vrhunec bivanja v Kranjski Gori, saj so se učenci in učenke ob animaciji in vodenju učiteljice Nataše povsem razživeli ob plesnem večeru. O utrujenosti, ki je popoldne botrovala skrajšanju pohoda, ni bilo ne duha ne sluha. Ples je bila priložnost za rajanje ob glasbi, spletanje in utrjevanje prijateljskih vezi, razvnemanje čustev… Polni vtisov so se nekateri učenci in učenke le stežka potopili v spanec. Tiho klepetanje v sobah je bilo ponekod slišati pozno v noč…
Zadnji dan, ko so sonce zastrli oblaki, smo na smučišču občutili, kako zelo je zima še prisotna, zato smo si privoščili nekoliko daljši odmor za malico in priboljške v eni od okrepčevalnic na smučišču.
Pred odhodom domov smo se osebju hostla Snežinka zahvalili za gostoljubje, predvsem ustrežljivost in dobro hrano, hkrati smo jim zaželeli, da jim uspe obnoviti dom in ga narediti tudi na pogled udobnejšega.
Aleš Lebar
