V letošnjo poletno šolo v naravi učencev 4. razreda se je 2. septembra odpravilo 75 otrok, 3 razredniki in 4 učitelji plavanja. Kot zadnjih nekaj let smo pet prijetnih dni preživeli v Savudrija.
Nameščeni smo bili v domu Mladež, ki ga upravlja slovenski Zavod za letovanje in rekreacijo otrok. Vse do odhoda domov nas je spremljalo lepo, sončno vreme, temperature, vsaj vode, pa niso bile več povsem poletne, kar je nekoliko oteževalo poučevanje plavanja. Tako smo ta del učnega procesa v manjšem obsegu nadomeščali s športnimi igrami. Žoge so bile sicer priljubljen rekvizit med vsemi prostimi minutami. Poleg plavanja so učenci zavzeto in z užitkom raziskovali morsko obalo, spoznavali rastline v primorskem svetu in tudi zgodovina kraja jim ni ostala tuja. Razvozlali so matematično skrivnost ter opazovali jasno nočno nebo. Šumenje vetra in bučanje valov pa so dali tem uram še poseben čar.
Edini daljši odmor je bil na urniku po kosilu. Učenci so ga preživeli v svojih sobah, večinoma ob klepetu in družabnih igrah. Sproščeni so bili tudi večeri, ko smo se sprehodili do nepogrešljivega sladoleda. V torek smo učitelji plavanja pripravili štafetne igre. Obarvane so bile športno, predvsem pa zabavno, kot neke vrste igre brez meja. Kljub obilici smeha tekmovalnega naboja ni manjkalo. Ob zaključnem večeru se je naša šola z veseljem odzvala povabilu sosednje osnovne šole, Dragomelj, ki je istočasno gostovala v domu Mladež. Učenci in tudi učitelji smo izkoristili uro plesnega rajanja in se sproščeno zabavali v priljubljenih glasbenih ritmih.
Letošnjo šolo v naravi si bodo udeleženci in verjetno tudi njihovi čakajoči starši zagotovo zapomnili po gneči na razmočenih slovenskih cestah ob povratku domov. Avtobus z učenci matične šole je iz Savudrije do Dola potreboval težko verjetnih 4 ure in pol. A tudi tokrat so učenci pokazali veliko dobre volje in zvrhano mero potrpljenja. Ob vedno bolj praznih želodčkih je tako v melodiji Mi se imamo radi spontano in ubrano zazvenelo: »Mi smo pa lačni, lačni, lačni…« ter »Pa še bomo lačni, lačni, lačni, lačni…« V petkovem večeru je po domovih vseh, ki smo bili v šoli v naravi, posrečeno priredbo spet lahko zamenjalo prvotno besedilo…
Aleš Lebar in Marjeta Grofelnik
