Drugi športni dan predmetne stopnje je namenjen pohodom v hribovja osrednje Slovenije. Cilji oz. vrhovi izbranih izletov se po težavnosti stopnjujejo iz razreda v razred. Tako se že nekaj let šestošolci podajajo na Toško čelo (590m (n.m.v)), sedmošolci na Svetega Miklavža (741m), osmi razred se povzpne na Katarino (738m), najstarejši učenci pa so ob koncu svojega vzpona nagrajeni z razgledom s Polhograjske Grmade (898m). V letošnjem šolskem letu se jesenskega, pohodniškega športnega dne, izpeljali smo ga v torek, 7.10.2014, niso udeležili sedmošolci. Ti so ostali v šoli in imeli pouk, športni dan pa bodo nadomestili januarja, v sklopu vsebin tedna življenja v naravi, v Fiesi.
˝Dežurna novinarska ekipa˝ se je pridružila učencem 6. razreda. Vzpon na Točko čelo smo pričeli v Šentvidu nad Ljubljano. Po uvodnih metrih položne asfaltne ceste smo hitro zagrizli v strm klanec gozdne poti. Po približno 15 minutah smo premagali najtežji del izleta, zato se je prilegel prvi postanek, ki je bil namenjen tudi krajši predstavitvi teoretičnih vsebin pohodništva – gorništva. Pogovarjali smo se o ugodnih vplivih te telesne dejavnosti in o tem, kako primerno izbrati cilj. Med naslednjima dvema odmoroma smo obnovili še znanja o ustrezni opremi, bontonu, dejavnikih tveganja, naravovarstvu… Med lahkotnim, razposajenim pohodom smo med drugim lahko opazili težke posledice letošnjega žledoloma, ki je kot domine podrl velik predel bukovega gozda. V gozdovih severozahodno od Šiške je tudi veliko dreves kostanja, ki pa to jesen niso dobro obrodila. Tako smo tisti, ki bi se z veseljem predklonili in pograbili slastne gozdne sadeže, ostali praznik rok oz. žepov. A kmalu smo pozabili na razočaranje, saj so se nam v Lovskem domu na Toškem čelu ponujali sveži, hrustljavi flancati. Tik pred odhodom v dolino, v Podutik, se je med igro zgodila nesreča, v kateri je učenec utrpel ureznino v dlan in udarec v kleno. Neljub dogodek je vrgel nekaj sence na sicer čudovit dan, vse udeležence pa opomnil, da nesreča nikoli ne počiva in da moramo biti tudi med igro premišljeni, previdni…
Svoje vtise in opažanja je zapisala tudi učenka 6.a, dopis pa smo prejeli še od učenke 9.a, ki se je udeležila vzpona na Polhograjsko Grmado.

Učitelji športa

V torek, 7.10.2014, smo se s šolo odpravili na Toško čelo. Preden smo se odpeljali, si je vsak vzel svojo malico, okoli pol osmih pa smo se odpravili izpred šole. Ko smo prispeli, smo se takoj povzpeli na Toško čelo. Med potjo smo delali postanke. Učitelj nam je povedal, kakšna je pravilna obutev in kaj potrebujemo, če se odločimo za malo bolj zahtevnejši pohod. Povedal je tudi razne lekcije oz. teorije, ki jih bomo morali znati za Krpana. Vsi pa smo komaj čakali, da pridemo do koče. Tam smo se lahko preoblekli v druge majice in hlače, saj smo bili preznojeni. Lahko smo se malo posladkali in pojedli sendviče, nato pa smo se odpravili proti Podutiku, kjer nas je čakal avtobus. Prav prijetno je bilo, ko smo se usedli na avtobus in se malo spočili. Bil je sončen dan in imeli smo se lepo. (Tinkara, 6.a)

V torek, 7. 10. 2014, smo se učenci devetih razredov odpravili na pohod, na Grmado nad Polhovim Gradcem. Ob pol osmih smo se z avtobusom izpred šole odpravili do Polhovega Gradca, kjer se je naš pohod začel. Vodil nas je gospod ravnatelj. Prehodili smo 3 kilometre, nakar smo imeli postanek. Uživali smo v gorskem zraku, imeli smo prelep razgled nad megleno kotlino Ljubljane. Pot smo nadaljevali, po večini že vsi utrujeni. Ko smo prispeli na vrh, smo imeli čas za malico. Mislili smo, da je poti konec, a žal smo se motili, namreč čakal nas je še en hrib za preplezat. To je bil Tošč. Počasi smo se “primajali” do doline, kjer smo začeli našo pot na Tošč. Le “ta pridni” smo se odpravili gor, v spremstvu gospoda ravnatelja in gospoda Rožnika. Na vrhu hriba smo naredili nekaj fotografij in se počasi odpravili nazaj proti dolini, kjer nas je čakala skupina, ki ni šla z nami na Tošč. Vsi smo se odpravili na avtobus in se odpeljali domov spat, saj smo bili zagotovo vsi zmatrani. (Tjaša , 9. a)

(Skupno 147 obiskov, današnjih obiskov 1)